-
1 prerogative
[prə'roɡətiv](a special right or privilege belonging to a person because of his rank, position etc.) posebna pravica* * *I [prirɔgətiv]adjectiveprednosten, privilegiranjuridically history prerogative court — zapuščinsko sodiščeII [prirɔgətiv]nounprerogativa, prednost, posebna pravica -
2 privilege
['privəli‹]((a) favour or right available, or granted, to only one person, or to a small number of people: Senior students are usually allowed certain privileges.) posebna pravica* * *I [prívilidž]nounprivilegij, posebna pravica, prednost, izjemnostBritish English bill of privilege — pravica plemiča, da mu sodijo njemu enakiAmerican privilege of lot — pravica do izbirebreach of privilege — prestop pooblastila, kršitev pravicjuridically privilege of self defence — pravica do samoobrambeeconomy privilege tax — koncesioniran davekII [prívilidž]transitive verbprivilegirati, dati posebne pravice (to); izvzeti ( from) -
3 franchise
1) (the right to vote: Women did not get the franchise until the twentieth century.) volilna pravica2) (the exclusive right to sell or supply a certain product or service.)* * *[fraenčaiz]nounsvoboščina, posebna pravica, privilegij; volilna pravica, pribežališče; azil; American koncesija; članstvo v novinarskem trustu Associated Press -
4 charter
1. noun(a formal document giving rights or privileges.) listina pravic2. verb(to let or hire (a ship, aircraft etc) on contract: The travel company had chartered three aircraft for their holiday flights.) najeti, dati v najem3. adjectivea charter plane; a charter flight.) čarterski* * *I [čá:tə]nounustanovno pismo, listina; patent, privilegij, posebna pravica; koncesijacharter member American ustanovni članII [čá:tə]transitive verbnapisati ustanovno pismo; podeliti posebno pravico; najeti, naročiti (ladjo, letalo) -
5 immunity
-
6 indulgence
noun popustljivost, potuha* * *[indʌldžəns]nounpopuščanje, prizanesljivost, razvajanje (otrok), popustljivost; privilegij, posebna pravica; vdajanje (užitkom), uživanje; economy odlog plačila ali dostave; ecclesiastic odpustekto ask s.o.'s indulgence — prositi koga za odpuščanje, prositi za prizanesljivost -
7 superiority
[-'o-]noun večja sposobnost; večja vrednost* * *[sjupiəriɔriti]nounvečja moč, premoč, superiornost (in v čem, to, over nad čem); prvenstvo, nadoblast, nadvlada; posebna pravica, prednost; oblast -
8 preference
['pre-]noun ((a) choice of, or (a) liking for, one thing rather than another: He likes most music but he has a preference for classical music.) prednost* * *[préfərəns]nounpreferenca, prednost (above, before, over, to); posebna nagnjenost, ljubezen ( for do); izbor; izbira; economy juridically prednost, prednostna pravica, prioriteta ( preference as to dividends prednost pri dividendah; preference dividend prednostna dividenda); economy ugodnost, olajšava; najbolj ugodna tarifa (za neko državo); economy juridically prioritetno plačilo (pri stečaju)by preference — prostovoljno, rade voljeof s.o.'s preference — po izbiri koga
См. также в других словарях:
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privilégij — a m (ẹ) nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: dati, izgubiti privilegij; uživati privilegije; boriti se za privilegije / diplomatski, politični… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerogatíva — e ž (ȋ) 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prèdpravíca — e ž (ȅ í) knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času ◊ jur. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svobóščina — in svobôščina e ž (ọ̑; ȏ) nav. mn. 1. jur. z ustavo posebej varovane pravice, ki izhajajo iz temeljne pravice do osebne svobode: razširiti, varovati svoboščine; pravice in svoboščine občanov / državljanske svoboščine; politične svoboščine… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerogatív — a m (ȋ) knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov … Slovar slovenskega knjižnega jezika